Če te zanima, kako razmišljajo najboljši poslovni strategi in kako ti lahko umetna inteligenca pomaga popolnoma na novo zasnovati poslovni model (brezplačno orodje Chatbot Lab najdeš na koncu članka), potem se pripni – to bo divja vožnja! V tem članku bomo raziskali napredne poslovne strategije enega največjih poslovnih (in kontroverznih) umov, ki stoji za avtomobilskim velikanom Teslo.
Tesla ponudi vse svoje patente – brezplačno
Leta 2014 je Elon Musk s potezo, ki je šokirala avtomobilsko industrijo, objavil: “Tesla deli vse svoje patente z javnostjo”. Na prvi pogled se je to zdelo kot tvegan in nerazumljiv korak. Zakaj bi podjetje, ki se šele uveljavlja na izjemno konkurenčnem trgu električnih vozil, brezplačno delilo svoje tehnološko znanje?
A za tem, kar je navzven delovalo kot radikalna transparentnost, se je v resnici skrivala ena najbolj premišljenih in briljantnih poslovnih potez zadnjega desetletja. To ni bila napaka – bila je učna ura strateškega razmišljanja.
Ozadje: boj za prevlado med evropskimi avtomobilisti
V tistem času se je BMW pripravljal, da prevzame vodilno vlogo na področju električnih vozil v Evropi. Z močnim ugledom, tehnično odličnostjo in natančno začrtanim načrtom je bil BMW na papirju absolutni favorit. Tesla pa je ubrala popolnoma drugačno pot – napovedala je gradnjo ogromne tovarne baterij, imenovane Gigafactory. Ta ambiciozen projekt si je zastavil cilj proizvajati baterije v obsegu 150 GWh letno – dovolj za pogon 1,5 milijona električnih vozil.
Drzna poteza: »Vsa naša intelektualna lastnina pripada vam«
12. junija 2014 je Elon Musk na uradnem blogu objavil prispevek z naslovom “All Our Patents Belong to You”, s katerim je javno odprl vse Tesline patente. Številni vodilni v industriji so ta korak označili za norost.
Vendar to ni bil akt iz usmiljenja – Tesla je želela aktivno oblikovati trg električnih vozil. S spodbujanjem konkurence je želela razširiti celoten EV ekosistem in ustvariti pogoje, v katerih bi lahko dolgoročno uspevala (in predvsem dominirala) tudi sama.
Realnost: Tesla je imela dve veliki težavi
Trg električnih avtomobilov je bil premlad in premajhen za resno rast.
Mreža polnilnic je bila preveč razdrobljena za množično uporabo.
Elon Musk je vedel, da Tesla ne more uspeti sama – potrebovala je veliko aktivnih podjetij, konkurenco, ki bo s svojimi promocijskimi aktivnostmi javnost ozavestilo o novo nastajajočem trgu. Cilj je bil enostaven – vzbuditi zanimanje za električna vozila. To pa je bilo v tistem hipe več, kot je Tesla lahko storila sama.
Ko transparentnost postane konkurenčna prednost
S tem, ko je Tesla odprla svoje unikatne tehnične rešitve, je dosegla trojni učinek:
Motivirala konkurenco: več podjetij je začelo razvijati EV modele, kar je povečalo celoten trg.
Pospešila razvoj infrastrukture: druga podjetja so začela graditi polnilne postaje, ki koristijo tudi Teslinim uporabnikom.
Vzpostavila standarde: Teslina tehnologija je postala temelj konkurentom, kar je utrdilo njen položaj vodilnega v panogi.
Medtem ko so se drugi ukvarjali z zaščito znanja, je Tesla investirala v zmogljivost in učinkovitost.
Pasti za konkurente: cena, ki je niso mogli ujeti
S prostim dostopom do patentov so konkurenti sicer dobili izhodišče, a spregledali ključni element: Teslina moč ni bila le v idejah, temveč v izvedbeni učinkovitosti. Gigafactory ni bila le tovarna – bila je stroj za zniževanje stroškov. Že leta 2016 so Teslini stroški za shranjevanje energije znašali le 187 $/kWh, medtem ko je imel BMW 280 $/kWh. Razlika, ki je iz leta v leto postajala večja in bolj problematična za konkurente.
Dolgotrajni učinki te odločitve
Vodilni položaj na trgu: Tesla še vedno ostaja eden najpomembnejših igralcev na področju EV, kljub konkurenci BYD, Volkswagna in BMW-ja.
Zvestoba kupcev in javna podoba: odločitev je utrdila podobo Tesle kot vizionarskega podjetja, zavezanega trajnosti.
Razvoj EV ekosistema: širitev infrastrukture je neposredno koristila tudi Tesli.
Nauk: sodelovanje kot strategija rasti
Teslino razkritjee intelektualne lastnine ni bilo le inovativno – bila je strateška aktivnost. Ta pa v sebi skriva tudi pomembno resnico o medsebojno povezanih trgih:
Pametno deli: transparentnost lahko pospeši rast celotne industrije in ti hkrati omogoča vodilni položaj. Pomembno pa je temeljito premisliti, kaj in zakaj bi delili vaše inovacije, saj je to lahko tudi napačna poteza. Sodelovanje z mentorji je zagotovo ključ do boljših odločitev.
Gradnja ekosistemov: širitev sektorja EV je bila ključ do Tesline dolgoročne moči. Ta je temeljila na tehnološki odličnosti, pa tudi na dolgoročnem razmišljanju o zahtevani infrastrukturi (polnilnice).
Fokus na izvedbo: Medtem ko so konkurenti kopirali patente, je Tesla napredovala z izvedbeno odličnostjo, avtomatizacijo procesa in zniževanju stroškov.
Druge industrije, ki so ubrale podoben pristop
Tehnološki sektor: Red Hat je z odprtokodnimi rešitvami ustvaril močan ekosistem uporabnikov in razvijalcev.
Farmacija: V času pandemije COVID-19 so številna podjetja delila raziskave in podatke za hitrejši razvoj cepiv.
Potrošniška elektronika: Apple je odprl ključne API-je za razvijalce, kar je omogočilo nastanek ekosistema aplikacij, ki krepijo lojalnost uporabnikov.
Kako lahko podobno strategijo uporabijo startupi
Začetniki lahko integrirajo elemente te strategije na več načinov:
Odprtost: deljenje znanja ali tehnologije lahko poveča zaupanje v sektorju. A to zahteva dolgoročno razmišljanje in previdnost ter strokovno svetovanje.
Partnerstva: sodelovanja z drugimi startupi ali uveljavljenimi podjetji povečajo kredibilnost in doseg in pogosto pospešijo rast podjetja.
Usmerjenost v rast ekosistema: namesto osredotočanja le na konkurenco, je vredno razmisliti, kako prispevati k širšemu razvoju trga.
Kako ti lahko pri tem pomaga AI
Orodja umetne inteligence, kot so ChatGPT ali Claude, lahko startupom pomagajo na več ravneh:
Generiranje idej in njihovo oblikovanje: AI orodja pomagajo pri brainstormingu in analiziranju uspešnih primerov iz prakse.
Ustvarjanje ali izboljšava poslovnih modelov: AI lahko sestavi posamezne elemente modela, ki jih nato skupaj z mentorjem preizkusiš na trgu.
Priprava na pridobivanje sredstev: Z AI lahko oblikuješ prepričljiv pitch, še posebej za trajnostno usmerjene investitorje.
Analiza trga: AI hitro obdela velike količine podatkov in izlušči trende.
Povratne informacije uporabnikov: Z AI lahko hitreje in učinkoviteje pridobiš mnenja kupcev in jih vključiš v razvoj.
Bi tudi ti ustvaril zeleno podjetje in uporabil AI za hitrejši začetek?
Imamo rešitev! Ustvarili smo GPT Chatbot Lab – brezplačen komplet AI mentorjev, ki ti pomagajo pospešiti razvoj ideje v celovit poslovni koncept.
Vključuje teh 8 AI asistentov:
Poslovna ideja GPT
Ponudba vrednosti GPT
Trajnostni model GPT
Mnenje deležnikov GPT
Poslovni kanvas GPT
Vstop na trg GPT
Postavi ceno GPT
Popolni nastop GPT
Uporaba Chatbot Laba je brezplačna, a ti bo omogočila, da svojo idejo realiziraš precej hitreje, kot si si morda zamišljal.
Napredne poslovne strategije vrhunskih umov
Če te zanima, kako razmišljajo najboljši poslovni strategi in kako ti lahko umetna inteligenca pomaga popolnoma na novo zasnovati poslovni model (brezplačno orodje Chatbot Lab najdeš na koncu članka), potem se pripni – to bo divja vožnja! V tem članku bomo raziskali napredne poslovne strategije enega največjih poslovnih (in kontroverznih) umov, ki stoji za avtomobilskim velikanom Teslo.
Tesla ponudi vse svoje patente – brezplačno
Leta 2014 je Elon Musk s potezo, ki je šokirala avtomobilsko industrijo, objavil: “Tesla deli vse svoje patente z javnostjo”. Na prvi pogled se je to zdelo kot tvegan in nerazumljiv korak. Zakaj bi podjetje, ki se šele uveljavlja na izjemno konkurenčnem trgu električnih vozil, brezplačno delilo svoje tehnološko znanje?
A za tem, kar je navzven delovalo kot radikalna transparentnost, se je v resnici skrivala ena najbolj premišljenih in briljantnih poslovnih potez zadnjega desetletja. To ni bila napaka – bila je učna ura strateškega razmišljanja.
Ozadje: boj za prevlado med evropskimi avtomobilisti
V tistem času se je BMW pripravljal, da prevzame vodilno vlogo na področju električnih vozil v Evropi. Z močnim ugledom, tehnično odličnostjo in natančno začrtanim načrtom je bil BMW na papirju absolutni favorit. Tesla pa je ubrala popolnoma drugačno pot – napovedala je gradnjo ogromne tovarne baterij, imenovane Gigafactory. Ta ambiciozen projekt si je zastavil cilj proizvajati baterije v obsegu 150 GWh letno – dovolj za pogon 1,5 milijona električnih vozil.
Drzna poteza: »Vsa naša intelektualna lastnina pripada vam«
12. junija 2014 je Elon Musk na uradnem blogu objavil prispevek z naslovom “All Our Patents Belong to You”, s katerim je javno odprl vse Tesline patente. Številni vodilni v industriji so ta korak označili za norost.
Vendar to ni bil akt iz usmiljenja – Tesla je želela aktivno oblikovati trg električnih vozil. S spodbujanjem konkurence je želela razširiti celoten EV ekosistem in ustvariti pogoje, v katerih bi lahko dolgoročno uspevala (in predvsem dominirala) tudi sama.
Realnost: Tesla je imela dve veliki težavi
Elon Musk je vedel, da Tesla ne more uspeti sama – potrebovala je veliko aktivnih podjetij, konkurenco, ki bo s svojimi promocijskimi aktivnostmi javnost ozavestilo o novo nastajajočem trgu. Cilj je bil enostaven – vzbuditi zanimanje za električna vozila. To pa je bilo v tistem hipe več, kot je Tesla lahko storila sama.
Ko transparentnost postane konkurenčna prednost
S tem, ko je Tesla odprla svoje unikatne tehnične rešitve, je dosegla trojni učinek:
Medtem ko so se drugi ukvarjali z zaščito znanja, je Tesla investirala v zmogljivost in učinkovitost.
Pasti za konkurente: cena, ki je niso mogli ujeti
S prostim dostopom do patentov so konkurenti sicer dobili izhodišče, a spregledali ključni element: Teslina moč ni bila le v idejah, temveč v izvedbeni učinkovitosti. Gigafactory ni bila le tovarna – bila je stroj za zniževanje stroškov. Že leta 2016 so Teslini stroški za shranjevanje energije znašali le 187 $/kWh, medtem ko je imel BMW 280 $/kWh. Razlika, ki je iz leta v leto postajala večja in bolj problematična za konkurente.
Dolgotrajni učinki te odločitve
Nauk: sodelovanje kot strategija rasti
Teslino razkritjee intelektualne lastnine ni bilo le inovativno – bila je strateška aktivnost. Ta pa v sebi skriva tudi pomembno resnico o medsebojno povezanih trgih:
Druge industrije, ki so ubrale podoben pristop
Kako lahko podobno strategijo uporabijo startupi
Začetniki lahko integrirajo elemente te strategije na več načinov:
Kako ti lahko pri tem pomaga AI
Orodja umetne inteligence, kot so ChatGPT ali Claude, lahko startupom pomagajo na več ravneh:
Bi tudi ti ustvaril zeleno podjetje in uporabil AI za hitrejši začetek?
Imamo rešitev! Ustvarili smo GPT Chatbot Lab – brezplačen komplet AI mentorjev, ki ti pomagajo pospešiti razvoj ideje v celovit poslovni koncept.
Vključuje teh 8 AI asistentov:
Uporaba Chatbot Laba je brezplačna, a ti bo omogočila, da svojo idejo realiziraš precej hitreje, kot si si morda zamišljal.
Preizkusi jih – in nam sporoči, kako ti je šlo!
Najnovejši prispevki
Kategorije
Arhivi